"Narobe obrnjen" vodnjak je tako postal scensko središče uvodnemu performansu z recitali Gradnikovih pesmi Vodnjak ter Fontana in vodni curek.
Delo je nastalo vzporedno s prvo samostojno razstavo, Poetični dvogovori s kraji, na Sevniškem gradu. Grajski vodnjak je ob razstavljenih fotografijah minulega dela predstavljal delo in situ. Umetelno izdelan kamnit baročni nastavek vodnjaka sredi atrija je nakazoval vhod v globino, v cisterno, polno vode. Neviden temen volumen sem želel narediti vidnega. Misel sem izrazil z valjem iz bele tkanine enakih dimenzij kot vodna cisterna. Valj je prosto visel na vrvi tik nad vodnjakom in manifestiral navpično os prostora, axis loci.
Leto izvedbe:
februar 2004.
Kraj/lokus:
atrij gradu v Sevnici v Posavju.
Tehnika:
šivanje pletiva (poliamid 80g/m2), obešanje pletiva na kovinski obroč.
Dimenzije:
valj s premerom Ø = 3 m in višino H = 15 m.
Število udeležencev:
do 7 (izvedba); 15 (performans).
Izvedba:
Čez grajski atrij smo med slemena grajskega ostrešja napeli močno vrv. Nanjo smo obesili jeklen obroč, na tega pa tekstilni valj, ki ga je gospa Olga sešila iz petnajstih desetmetrskih kosov metrskega blaga. Valj je tako prosto visel tik nad vodnjakom, na vrvi napeti čez atrij.
Donatorj:
Inplet Sevnica